Samojed, to je polarni nasmeh in nepopisno belo krzno
Samojed, s svojim nepopisno belim krznom in značilnim nasmehom, je pes, ki ne pusti nikogar ravnodušnega. Domoroden iz ledo mrzlih regij Sibirije, ta trdna in elegantna pasma združuje lepoto in vzdržljivost. Nekoč nepogrešljiv sopotnik nomadskih ljudstev, je danes samojed priljubljen družinski pes, znan po svoji ljubeznivi naravi in veselih lastnostih. Odkrijte vse, kar morate vedeti o tej fascinantni pasmi, od njenih daljnih izvorov do njenih posebnih potreb, mimo njenega edinstvenega značaja in kakovosti kot spremljevalca.
1 | Samojed: Zgodovina in izvori
Samojed izvira od ljudstva Samojedov (danes imenovani Nenetsi), nomadske etnične skupine, ki živi v arktičnih regijah Sibirije. Ta pasma psov je bila razvita pred več stoletji, da bi tem ljudem pomagala v njihovem vsakdanjem življenju v ekstremnih podnebnih razmerah.
Ti trpežni in vsestranski psi so igrali ključno vlogo pri preživetju Samojedov. Uporabljali so jih za vleko sanej, čuvanje jat jelenov, lov in celo za stiskanje k svojim gospodarjem, da bi jih ogreli med ledeno mrzlimi nočmi. Njihova debela in bela dlaka jim je omogočila, da se popolnoma zlijejo z okoliškim snežnim okoljem in jih ščiti pred izjemno nizkimi temperaturami.
Uvedba samojeda na Zahod sega v konec 19. stoletja. Leta 1889 je raziskovalec in zoolog Robert Scott prinesel prve primerke v Anglijo, ko se je vrnil z odprave v Sibirijo. Ti psi so hitro pritegnili pozornost evropskih kinologov, ki so bili očarani nad njihovo lepoto in prijetnim temperamentom.
V začetku 20. stoletja je samojed pridobil na priljubljenosti kot pes vlečenja sani za polarne odprave. Sodeloval je predvsem v odpravah Fridtjofa Nansena med letoma 1893 in 1896 ter Roalda Amundsena leta 1910-1912, s čimer je prispeval k osvojitvi Južnega pola.
Prvi standard pasme je bil določen v Angliji leta 1909, in pasma je bila uradno priznana s strani britanskega Kinološkega kluba istega leta. V Združenih državah Amerike je bila pasma samojed priznana s strani American Kennel Cluba leta 1906.
Danes, čeprav je samojed predvsem pes za družbo, ni izgubil nobene svoje dediščine. Nekateri navdušenci ga še vedno uporabljajo za vleko sanity, predvsem v športnih tekmovanjih, s čimer ohranjajo dediščino te izjemne pasme.
Identifikacijska kartica samojeda
- Znanstveno ime: Canis lupus familiaris;
- Skupina in sekcije FCI: Skupina 5 - Psi tipa Spitz in primitivni tipi, Sekcija 1 - Severni vlečni psi;
- Področje: Vretenčarji;
- Razred: Sesalci;
- Red: Mesojedci;
- Družina: Psečnjaki;
- Vrsta: Canis lupus;
- Barva dlake: Čisto bela, včasih z zelo svetlimi kremnimi ali piškotnimi odtenki;
- Višina samca: 53 cm do 57 cm;
- Višina samice: 48 cm do 53 cm;
- Teža samca: 20 kg do 30 kg;
- Teža samice: 15 kg do 22 kg.
2 | Fizične značilnosti samojeda
Samojed je srednje velik do velik pes, prepoznaven po svoji elegantni postavi in čudovitem beli dlaki. Tu je podroben opis njegovih fizičnih lastnosti:
- Njegova dlaka : Samojed ima gosto in razkošno dvojno dlako. Podlanka je kratka, mehka in volnata, medtem ko je pokrovna dlaka daljša in ravna. Ta kombinacija nudi izvrstno zaščito pred mrazom. Dlaka tvori impresivno ovratnico okrog vratu in ramen, še posebej izrazito pri samcih.
- Njegova barva : Dlaka samojeda je običajno povsem bela z briljantnim sijajem. Nekateri posamezniki imajo lahko rahle krem ali piškotne odtenke, še posebej na konicah ušes.
- Njegova glava : Samojed ima glavo v obliki klinca, z rahlo zaobljenim lobanjem in dobro opredeljenim stopom. Njegov gobec je srednje dolžine in se postopoma zožuje proti črnemu smrčku.
- Njegova ušesa : Ušesa samojeda so srednje velika, trikotna, pokončna in rahlo zaobljena na konicah. Gosto so poraščena znotraj in gibčna.
- Njegove oči : Oči so oblike mandlja, temno rjave do črne barve in rahlo poševne. Postavljene so precej narazen in dajejo samojedu njegovo značilno mehko in "nasmejano" izraznost.
- Njegovo telo : Telo samojeda je kompaktno in dobro sorazmerno. Je nekoliko daljše kot višje, s globokim prsnim košom in dobro ukrivljenimi rebrami. Hrbet je raven in mišičast, ki se zaključuje z rahlo nagnjeno medenico.
- Negov rep : Rep samojeda je ena njegovih najbolj prepoznavnih lastnosti. Je dolg in puhast, nošen zvit nad hrbtom ali ob strani, ko je pes v gibanju ali pozoren. Ko počiva, lahko visi in doseže do skočnega sklepa.
Samojed odlikuje njegova elegantna in močna hoja, ki odraža njegovo naravo vzdržljivega delovnega psa. Njegov edinstven izraz obraza, pogosto opisovan kot "samojedski nasmeh", je posledica kombinacije njegovih rahlo poševnih mandljastih oči in naravno privzdignjenih kotičkov njegovih ust.
Ta videz, ki je hkrati veličasten in prisrčen, skupaj z njegovo nepopisno belo dlako naredi samojeda enega izmed najbolj prepoznavnih in estetsko priljubljenih psov.
3 | Značaj in obnašanje samojeda
Samojed je znan po svojem veseljem temperamentu in ljubeznivem značaju.
Obnašanje
Samojed je izjemno družaben in prijazen pes. Rad je v središču pozornosti in nenehno išče interakcijo s svojo človeško družino. Je zelo navezan na svoje lastnike in lahko razvije tesnobnost ločitve, če je predolgo sam.
Njegov čredni nagon običajno zagotavlja, da se dobro razume z drugimi psi in hišnimi ljubljenčki, če je dobro socializiran od malih nog.
Profil
Pameten in oster po umu, samojed je pes, ki se hitro uči. Vendar pa lahko pokaže tudi neodvisnost in trmoglavost, kar včasih lahko naredi njegovo vzgojo malo zahtevnejšo. Potrebuje redno umsko stimulacijo, da ostane zadovoljen.
Občutljivost
Samojed je občutljiv pes, ki močno reagira na čustva svoje družine. Posebej je pozoren na vzdušje doma in lahko postane tesnoben ali zmeden v napetem okolju. Ta občutljivost ga naredi odličnega spremljevalca za osamljene ljudi ali skrbne družine.
Navade
Aktiven in energičen, samojed potrebuje veliko dnevne vadbe. Rad ima dolge sprehode, tek, in izstopa v pasjih športih kot sta agility ali canicross. Doma je lahko miren, če je imel dovolj gibanja, a ostaja vedno buden in pripravljen za igro.
Pogostost lajanja
Samojed ima tendenco, da je precej glasen. Ne laja pretirano brez razloga, vendar uporablja svoj glas za komunikacijo. Lahko "poje" ali "govori" z edinstvenimi glasovi, ki jih pogosto opisujejo kot "woo-woo". Ta lastnost je lahko očarljiva za nekatere, vendar bi lahko predstavljala težavo v okolju, kjer je potrebna tišina.
Samojed je odličen družinski pes, še posebej nežen do otrok. Njegova igriva narava in vzdržljivost sta ga naredila odličnega spremljevalca za aktivne družine. Vendar pa njegova potreba po pozornosti in vadbi pomeni, da je primeren predvsem za lastnike, ki imajo čas, da ga posvetijo njemu. Čeprav je običajno prijazen do tujcev, je lahko dober čuvajni pes, saj ima nagnjenje k opozarjanju z lajanjem.
4 | Prehranski režim samojeda
Samojed, kot srednje velik do velik in aktiven pes, ima posebne prehranske potrebe, da ohranja svoje zdravje in energijo.
Briketi, obroki in količine
Samojed potrebuje kvalitetno prehrano, bogato z živalskimi proteini. Premium briketi za aktivne pse srednje velike do velike pasme so običajno dobro prilagojeni.
Priporočena dnevna količina se giblje med 300 in 400 gramov, razdeljenih v dva obroka, odvisno od velikosti, starosti in ravni aktivnosti psa. Ključno je prilagoditi dele, da se ohranja idealno težo, saj ima samojed nagnjenje k pridobivanju teže, če je preveč hranjen.
Priporočena prehrana in energijske potrebe
Prehrana samojeda mora biti uravnotežena v beljakovinah, maščobah in ogljikovih hidratih. Beljakovine visoke kakovosti so bistvene za vzdrževanje njegove mišičevja in razkošne dlake. Omega-3 in omega-6 maščobne kisline so posebej koristne za zdravje kože in sijaj dlake.
Zaradi svoje visoke ravni aktivnosti, ima samojed potrebo po zadostnem kaloričnem vnosu. Vendar to mora biti uravnoteženo, da se izognemo prekomerni teži, zlasti pri manj aktivnih ali starejših psih. Kompleksni ogljikovi hidrati zagotavljajo potrebno energijo za njegove vsakodnevne dejavnosti.
Dopolnila za prehrano psov, kot so ribje olja, bogata z omega-3, so koristna za sklepno zdravje in dlako. Vendar pa je pomembno, da se pred dodajanjem dopolnil prehrani posvetujemo z veterinarjem.
- Prehrana samojedskega mladiča
Mladiči samojedov imajo posebne prehranske potrebe, da podpirajo njihovo hitro rast. Prejemati morajo brikete, posebej formulirane za mladiče velikih pasem, bogate z beljakovinami in kalcijem.
Obroki naj bodo pogostejši, običajno 3 do 4-krat na dan do starosti 6 mesecev, nato pa postopoma zmanjšani na 2 obroka na dan.
- Prehrana odraslega samojeda
Odraslega zdravega samojeda lahko hranimo dvakrat na dan z visokokakovostnimi briketi za aktivne pse. bi-prehrana, ki kombinira brikete in mokro hrano, se lahko upošteva za raznolikost tekstur in povečanje vnosa vode.
- Prehrana starejšega samojeda
Od 7-8 leta starosti lahko samojed koristi briketi za starejše pse, ki so manj kalorični, a bogati z nutrieni, da podpirajo njegove sklepe in imunski sistem. Dele je treba prilagajati zaradi zmanjšane fizične aktivnosti.
Pomembno je, da je vedno na voljo sveža voda po želji, in da nadziramo vnos vode, ki je še posebej pomembna pri psih, ki se pretežno hranijo z briketi.
Priboljški naj bodo dani v zmernosti, pri čemer ne smejo presegati 10% dnevnega kaloričnega vnosa.
Vsekakor je treba vse spremembe prehrane izvesti postopoma, da se izognemo prebavnim težavam. Redni obiski pri veterinarju bodo omogočali prilagajanje prehrane glede na posebne potrebe vašega samojeda skozi njegovo življenje.
5 | Zdravje in bolezni samojeda
Samojed je običajno robustna in zdrava pasma, s povprečno življenjsko dobo 12 do 14 let. Kljub temu, kot vse pasme, je lahko nagnjen k nekaterim specifičnim zdravstvenim pogojem.
Pogoste bolezni pasme
- Dysplazija kolkov: To genetsko stanje vpliva na kolčni sklep in lahko povzroči artritis in bolečine. Je pogosto pri mnogih večjih pasmah.
- Očesne težave: Samojedi so lahko nagnjeni k različnim očesnim boleznim, vključno s katarakto, glavkomom in progresivno atrofijo mrežnice (PRA).
- Sladkorna bolezen: Te pasme so predispozicirane za sladkorno bolezen, bolezen, ki vpliva na uravnavanje krvnega sladkorja.
- Dedna glomerulopatija: Genetsko bolezen ledvic, ki lahko prizadene samojede.
- Hipotiroidizem: Disfunkcija ščitnice, ki lahko vpliva na presnovo.
Nega in higiena pasme
Bogata dlaka samojeda zahteva redno nego. Priporočeno je vsakodnevno krtačenje, še posebej med obdobji linjanja.
Kopanje naj bo potrebno le, saj preveč pogosto pranje lahko odstrani naravna zaščitna olja iz dlake.
Ušesa je treba redno pregledovati in čistiti, da se preprečijo okužbe. Zobe je treba pogosto ščetkati, da se izognemo zobnim težavam.
Samojedi potrebujejo redno vadbo, da ohranijo zdravo težo in preprečijo debelost, ki lahko poslabša sklepne težave.
Sterilizacija pasme
Sterilizacija ali kastracija je običajno priporočena za samojede. Ta postopek lahko pomaga preprečiti nekatere zdravstvene in vedenjske težave.
Vendar pa se optimalen čas za sterilizacijo lahko razlikuje glede na spol in posamezne okoliščine. Pomembno je, da se posvetujete z veterinarjem, da določite najboljši čas za vašega psa.
Veterinarski nadzor
Redni veterinarski pregledi so bistveni za ohranjanje zdravja samojeda. Ti obiski naj bi vključevali:
- Letni očesni pregledi za zgodnje odkrivanje težav z vidom.
- Preverjanje ščitnice za nadzor delovanja ščitnice.
- Rentgenski slikanje kolkov za presejanje displazije, zlasti pri mlajših psih.
- Redni krvni testi za spremljanje ledvične funkcije in odkrivanje sladkorne bolezni.
Cepiva in notranja in zunanja antiparazitarna sredstva je treba vzdrževati posodobljenimi in skladno z veterinarskimi priporočili.
6 | Habitat in okolje samojeda
Samojed, kljub svojim nordijskim izvorom, je prilagodljiv pes, ki lahko živi v različnih okoljih, pod pogojem, da so izpolnjene njegove specifične potrebe.
Samojed se dobro prilagodi življenju v hiši z vrtom, kar mu omogoča, da uživa na prostem, hkrati pa ostane blizu svoje družine. Kljub temu lahko živi tudi v stanovanju, če so njegove potrebe po vadbi zadovoljene. Bistveno je, da ima dovolj prostora za udobno gibanje znotraj.
Ta pes prenaša mraz odlično zaradi svojega debelega krzna, vendar je občutljiv na vročino.
V toplih podnebjih je bistveno, da ima hladen in senčen prostor ter stalni dostop do sveže vode. Klimatizacija je lahko potrebna med obdobji visokih temperatur.
Samojed je izredno družaben pes, ki potrebuje stalno interakcijo s svojo družino. Ni primeren za življenje zunaj ali v psarni. Njegova potreba po človeški družbi je taka, da lahko razvije vedenjske težave, če je predolgo sam.
V smislu vadbe samojed potrebuje vsaj eno uro intenzivne telesne dejavnosti na dan. To lahko vključuje dolge sprehode, tek, igre z metanjem ali pasje športe, kot je agility. Zato so igrače za pse nujne, da se lahko sprosti z vami in da prekine monotono, ko je sam.
Ograjen vrt je idealen za varno razgibavanje, vendar ne nadomesti sprehodov in interakcije z lastnikom.
Samojed je običajno odličen z otroci, potrpežljiv in igriv. Vendar, kot pri vseh pasmah, je vedno priporočljivo nadzirati interakcije med psi in mlajšimi otroki.
Kar se tiče sobivanja z drugimi živalmi, se samojed običajno dobro razume z drugimi psi in lahko sobiva z mačkami, če je pravilno socializiran že od zgodnjega otroštva.
Kateri je idealen lastnik za to pasmo psa?
Idealen lastnik za samojeda je aktivna oseba ali družina, ki ima čas, da ga posveti svojemu psu. Ta pasma je še posebej primerna za lastnike, ki:
- Uživajo v aktivnostih na prostem in lahko nudijo veliko vsakodnevne vadbe.
- Imajo potrpljenje, da obvladujejo pametnega, včasih pa trmastega psa.
- So pripravljeni posvetiti čas rednemu negovanju.
- Lahko nudijo veliko pozornosti in družbe, saj samojed slabo prenaša osamljenost.
- Živijo v zmernem do hladnem podnebju ali lahko nudijo hladen prostor poleti.
- Nimajo težav z pasjimi dlakami, saj samojed izgubi veliko dlak.
- Cenijo družabnega in izrazitega psa, saj lahko samojed veliko govori.
Samojed je prilagodljiv pes, ki lahko uspeva v različnih okoljih, če ima dovolj vadbe, pozornosti in nege. Idealen je za aktivne družine, ki lahko izpolnijo njegove fizične in čustvene potrebe.
7 | Razmnoževanje in posvojitev samojeda
Spolna zrelost pri samojedih običajno nastopi med 6. in 12. mesecem. Vendar pa je priporočljivo, da počakate, da pes doseže svojo polno fizično in mentalno zrelost pred razmnoževanjem, kar je približno pri starosti 2 let za samice in 18 mesecev za samce.
Gestacijska doba pri samici samojeda je približno 63 dni. Povprečno leglo šteje med 4 in 6 mladičev, čeprav se to število lahko razlikuje. Pomembno je omeniti, da samojedi včasih imajo manjša legla kot druge pasme podobne velikosti.
Da bi ohranili zdravje samice, je priporočljivo omejiti število legel na eno na leto, z največ 3 do 4 legla skozi njeno življenje. Med vsakim leglom mora imeti samica dovolj časa za okrevanje, idealno vsaj en cikel brez razmnoževanja.
Razmnoževanje samojedov mora biti odgovorno, ob upoštevanju genetskega zdravja pasme. Resni vzreditelji pred parjenjem opravijo teste za skupne dedne bolezni pri samojedih.
Za tiste, ki želijo posvojiti samojeda, se močno priporoča, da se obrnejo na profesionalne in priznane vzreditelje ali pasemska združenja. Tu je nekaj nasvetov za odgovorno posvojitev:
- Poiščite uglednega vzreditelja, člana uradnega kluba pasme. Ti vzreditelji običajno sledijo strogim etičnim kodeksom.
- Obiščite vzrejo, če je to mogoče. Dober vzreditelj bo vesel, da vam pokaže svoje obrate in vam predstavi starše mladičkov.
- Prepričajte se, da so mladički in njihovi starši dobili ustrezno veterinarsko oskrbo, vključno s cepljenji in zdravstvenimi pregledi.
- Odgovoren vzreditelj vam bo zastavil vprašanja o vašem načinu življenja, da se prepriča, ali lahko ponudite dober dom za samojeda.
- Pričakujte, da vam bo vzreditelj posredoval identifikacijske dokumente, rodovnik in nasvete za nego in vzgojo mladička.
Adopcija v zavetišču je tudi možnost, ki jo je treba upoštevati. Mnogi čistokrvni samojedi končajo v zavetiščih ali pri specializiranih pasemskih reševalnih organizacijah. Sprejetje odraslega psa je lahko odlična možnost za tiste, ki si ne želijo ukvarjati z obdobjem mladičkov.
Ne kupujte samojedovih mladičkov iz vprašljivih virov ali trgovin za male živali, saj ti psi pogosto izvirajo iz masovnih vzrejališč, kjer dobrobit živali ni prioriteta.
Ne pozabite, da je sprejetje samojeda dolgoročna zaveza. Ti psi lahko živijo do 12-14 let in potrebujejo skozi celo življenje veliko nege, pozornosti in telesne dejavnosti.
V povzetku! Samojed je fascinantna pasma psov, ki združuje lepoto, inteligenco in naklonjenost. Z nastankom v ledenih regijah Sibirije, je ta robusten pes uspel prilagoditi sodobnemu družinskemu življenju ohranjujoč svoje dedne lastnosti. Njegova nepopisno bela dlaka in značilen "nasmeh" ga naredita za vizualno privlačnega spremljevalca, medtem ko njegova vesela in družabna narava naredita odličnega družinskega psa. Vendar samojed ni pes za vsakogar. Njegove visoke potrebe po vadbi, zahteva po urejanju dlake in družabna narava, slaba pri soočanju s samoto, zahtevajo veliko zavezanost njegovega lastnika. Je še posebej primeren za aktivne družine ali posameznike, ki lahko posvetijo veliko časa in pozornosti. Kljub tem zahtevam, za tiste ki so pripravljeni zadovoljiti njegove potrebe, samojed ponuja neprekosljivo družbo. Njegova zvestoba, inteligentnost in ljubeča narava ga delajo izjemnega spremljevalca življenja. Bodisi za dejavnosti na prostem, igranje z otroki ali preprosto kot topla prisotnost doma, samojed prinaša veselje in dinamiko v življenje svojih lastnikov.
8 | Pogosta vprašanja o samojedu
Kje posvojiti samojedskega mladička?
Za posvojitev samojedskega mladiča je priporočljivo obrniti se na zanesljive in etične vire. Tu so nekatere možnosti:
- Profesionalni vzreditelji: Iščite priznane vzreditelje, ki jih je priznal nacionalni klub pasme ali Centralna kinološka družba. Ti vzreditelji običajno upoštevajo stroge etične standarde in opravljajo potrebne zdravstvene preizkuse na svojih plemenskih psih.
- Klubi pasme: Klub pasme samojeda lahko zagotovi seznam priporočenih vzrediteljev in vas obvesti o razpoložljivih leglih.
- Pasje razstave: Razstave so dobro mesto za srečanje z vzreditelji in ogled samojedov v živo.
- Specializirana reševalna združenja: Obstajajo združenja, namenjena reševanju in namestitvi samojedov. Čeprav so mladički tam redkejši, je to odlična možnost za posvojitev starejšega samojeda.
- Zavetišča: Občasno se samojedi znajdejo v splošnih zavetiščih.
Ne glede na izbrano možnost se prepričajte, da obiščete vzrejo ali zavetišče, srečate starše mladiča, če je to mogoče, in zastavljate veliko vprašanj o zdravju, temperamentu in potrebni negi. Izogibajte se trgovinam za male živali in vzrediteljem, ki kažejo znake masovnega proizvajanja mladičkov ali ne morejo zagotoviti dokazov o zdravstvenih testiranjih.
Kakšna je cena samojedskega psa?
Cena samojedskega psa se lahko zelo razlikuje glede na več dejavnikov, vključno z rodovnikom, regijo, slovesom vzreditelja in povpraševanjem po pasmi. Povprečno lahko pričakujete, da boste plačali med 1.000 in 3.000 evrov za čistokrvnega samojedskega mladička od uglednega vzreditelja v Franciji.
To ceno običajno vključuje:
- Zdrav mladič, cepljen in razglistan
- Uradni rodovnik
- Identifikacijski mikročip
- Prvi veterinarski pregledi
- Zdravstvena garancija
Pomembno je opozoriti, da je začetna cena le del celotnih stroškov lastništva samojeda. Lastniki morajo upoštevati tudi tekoče stroške, kot so:
- Visokokakovostna hrana
- Redna veterinarska oskrba
- Profesionalno negovanje ali negovalne potrebščine
- Igrače in pripomočki
- Zdravstveno zavarovanje za hišne ljubljenčke
Posvojitev odraslega samojeda iz reševalne organizacije je lahko manj draga, s posvojitvenimi stroški običajno med 200 in 500 evri. Vendar lahko ti psi včasih imajo posebne potrebe ali že obstoječe zdravstvene težave.
Pazite se nenormalno nizkih cen, saj lahko kažejo na dvomljive vzrejne razmere ali nesporočene zdravstvene težave. Po drugi strani visoka cena ne jamči nujno boljše kakovosti. Bistveno je izbrati uglednega vzreditelja, ki daje prednost zdravju in dobremu počutju svojih psov.
Kako urediti samojeda?
Urejanje samojeda je pomembna naloga, ki zahteva čas in potrpljenje zaradi njihovega gostega dvojnega kožuha. Dvakrat do trikrat na teden skrtačite svojega samojeda, med linjanjem vsak dan. Uporabite kovinsko ščetko in širok glavnik. Med linjanjem uporabite orodje za odstranjevanje dlak ali pihalnik.
Kopajte ga na vsake 2-3 mesece z šamponom za belo dlako. Temeljito ga posušite. Redno vzdržujte njegova ušesa, oči in tačke. Obrežite njegove kremplje, če je to potrebno. Njegove zobe redno ščetkajte. Preverite njegovo kožo pod gostim kožuhom. Samojeda nikoli ne brijejte. Negovanje okrepi vez z vašim psom. Po potrebi se obrnite na profesionalnega negovalca.