Alaskan Malamute: Vse, kar morate vedeti o tem velikem športnem psu!

Veliki in mogočni, Aljaški malamut ali Alaskan Malamute v angleščini je pes za vleko sani, ki je izjemen. S svojo mogočnostjo, neomajno vzdržljivostjo in naklonjenim značajem pridobiva vse več ljubiteljev psov onkraj polarnega kroga. Odkrijte vse, kar morate vedeti o tej fascinantni pasmi, preden spustite enega od njihovih predstavnikov pod svojo streho.

Aljaški malamut je eden najstarejših pasem nordijskih psov vlečnih psov. Njegovi začetki segajo več tisoč let nazaj v regijo Kotzebue na severozahodu Aljaske. Njegovo ime izvira od eskimskega plemena Mahlemuti, ki so ga vzgajali in prilagodili za potrebe lova, vleke in občasno tudi za odvračanje nevarnosti.

Izbran zaradi svoje izjemne moči in vzdržljivosti, je malamut postal nepogrešljiv sopotnik nomadov na ledeno mrzlih ravnicah. Med zlatomrkom v 19. stoletju so njegove sposobnosti kot psa vlečnih psov prav tako cenili za prevoz ljudi in opreme.

Vzreja malamuta kot posebne pasme se je začela v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Standard je bil postavljen leta 1935 in pasma je bila istega leta priznana s strani American Kennel Club. Nekateri malamuti so postali znani po spremljanju polarnih odprav. Pasma je postala tudi uradni simbol Aljaske.

Čeprav ni tako razširjen kot Husky, je Aljaški malamut osvojil mnoge domove po svetu, saj jih je pritegnila njegova dostojanstvenost, mogočna moč in naklonjen značaj. Še vedno navdušuje v psih vlečnih športih zaradi svoje izjemne moči in vzdržljivosti.

Aljaški malamut je velik pes, s trdnim in atletskim telesom, ustvarjenim za vzdržljivost. Njegove glavne fizične značilnosti so:

Spolna različnost je zelo izrazita, saj so samci večji in masivnejši od samic. Splošen vtis, ki ga daje Aljaški malamut, je moč in spretnost brez teže.

Za svojim impozantnim telesom, Aljaški malamut skriva prikupno osebnost in trdno temperament.

Aljaški malamut je mirni pes, ki je zrel in umirjen. Ni nagnjen k nepotrebnemu nemiru in ceni mirne trenutke s svojimi lastniki. Pokaže se dostojanstven in ponosen, ne pa tudi oddaljen.

Aljaški malamut je po naravi prijateljski in se dobre volje razume z vsemi, vključno z drugimi živalmi, če je bil dobro socializiran. Nima stražarskega nagona in goste sprejema brez sumničenja. Je zelo igriv in obožuje igre ter fizične izzive.

Inteligenten in sposoben, Aljaški malamut potrebuje izkušenega lastnika, ki mu bo lahko z ljubeznijo postavil jasna pravila. Lahko se pokaže trmast in neodvisen, če začuti šibkost. Pomembna je vzajemna zaupanja ter spoštovanje.

Kljub videzu rahlo mrkega, je Aljaški malamut občutljiv pes, ki potrebuje občutek, da je vključen v svojo človeško družino. Ceni izraze naklonjenosti in bližinski stik. Ignoranca ali grobost ga lahko zmedejo.

Aljaški malamut je športni duh in potrebuje vsakodnevno gibanje. Odlično se izkaže v vseh disciplinah, ki zahtevajo njegovo moč in vzdržljivost, kot so vlečenje sani, cani-cross ali cani-kolesarjenje. Prav tako so mu pisani na kožo dolgi pohodi.

Po naravi je Aljaški malamut bolj tih pes in se redko oglaša z lajanjem. Kljub temu lahko občasno spusti visoke krike, ko je vesel ali frustriran. Nekateri psi so tudi veliki "pevci" in radi oddajajo dolge zavijajoče klice.

Z ustrezno in dosledno vzgojo že od mladih let, Aljaški malamut razkrije celotno globino svoje ljubeznive in zveste osebnosti. Izjemno življenjski spremljevalec za aktivne lastnike!

Aljaški malamut je velik pes z velikimi energijskimi potrebami, še posebej, če je zelo aktiven. Njegova prehrana mora biti prilagojena njegovi starosti, teži in nivoju aktivnosti.

Kakovostna industrijska prehrana, bogata z živalskimi beljakovinami, je praktična in uravnotežena opcija za Malamuta. Briketi morajo imeti visoko energijsko gostoto, da pokrijejo njegove potrebe brez tveganja za prekomerno težo.

Obroke je priporočljivo razdeliti na 2 obroka na dan za odrasle živali, in do 3 ali 4 obroke za rastoče mladiče. Individualne količine je treba prilagoditi glede na postavo psa. Odrasel malamut v povprečju poje 300 do 400 g briketov na dan.

Aljaški malamut potrebuje pomemben vnos kakovostnih beljakovin (25 do 30% v obroku) za vzdrževanje mišične mase. Maščobe morajo predstavljati okrog 15% energije, z dobro razmerjem esencialnih omega 3 in 6 maščobnih kislin.

Kompleksni ogljikovi hidrati, kot sta riž ali krompir, zagotavljajo potrebno energijo brez tveganja za prekomerno povečanje telesne teže. Vlaknine, vitamini in minerali so pomembni za pravilno delovanje organizma.

kot hondroitin in glukozamin so lahko koristni za vzdrževanje sklepov, ki so pri tej pasmi izredno obremenjeni. je treba dajati zmerno, s poudarkom na zdravih nagradah.

Vedno mora biti na voljo sveža voda v zadostnih količinah. Po naporu je treba psu omogočiti, da se odpočije, preden ga napojimo, da zmanjšamo tveganje za razširitev torzije želodca.

Aljaški malamut je robusten pes, ki ima na splošno dobro zdravje. Nekatere težave pa se lahko pojavijo pri pasmi bolj specifično:

Aljaški malamut je lahko tudi izpostavljen težavam s kožo (alergije, demodekoza) in torzijam želodca. Preprečevanje teh težav se začne z dobrim življenjskim slogom in rednim veterinarskim nadzorom.

Povprečna življenjska doba aljaškega malamuta je okoli 10-12 let. Da bi čim dlje ohranili zdravje svojega psa, je treba skrbeti za:

Aljaški malamut, ki je dobro negovan in medicinsko spremljan, lahko ostane v dobri kondiciji več let in s tem prinese veliko veselja svojim lastnikom.

Vétocanis sirup proti črvom 125ml za pse in mačke

66

9,19€

Kupite

Aljaški malamut je po naravi pes, ki ima rad zunanje okolje, in potrebuje prostor ter aktivnosti za zadovoljno življenje. Ni primeren za bivanje v stanovanju ali mestnem življenju.

Idealno okolje za malamuta je hiša z velikim, dobro ograjenim vrtom, kjer se lahko varno giblje. Izolirana in dvignjena pasja uta za velike pse mu bo nudila zaščito v slabem vremenu.

Aljaški malamut dobro prenaša mraz, vendar trpi v vročini. Zato mu moramo poleti zagotoviti senčna mesta in dostop do sveže vode. Fizične aktivnosti je priporočljivo izogibati v najtoplejših urah.

Po naravi športen in vzdržljiv psiček malamut potrebuje večurno vsakodnevno gibanje. Dolgi sprehodi po gozdu, vlečni športi (vleka sani, cani-cross, cani-kolesarjenje) in plavanje so idealne aktivnosti zanj. Lahko tudi prakticira agility ali sledenje za spodbujanje svojih mentalnih sposobnosti.

Malamut uživa v družbi drugih psov, še posebej svoje pasme. Če je bil dobro socializiran, lahko živi v tropu. Po drugi strani pa so njegovi plenilski nagoni lahko ovira za sobivanje s mačkami ali drugimi majhnimi živalmi.

Do otrok se malamut obnaša nežno in potrpežljivo. Rad se igra z njimi in jih spremlja v pustolovščinah. Vendar pa je pomembno, da jim postavi meje in nadzira interakcijo, saj njegova velika velikost lahko prestraši najmlajše.

Idealen lastnik za aljaškega malamuta je aktivna in na voljo oseba, ki zna zadovoljiti njegove fizične in mentalne potrebe vsak dan. Pasma ni primerna za sedeče osebe ali ljudi, ki niso športno usmerjeni.

Vzgoja malamuta mora temeljiti na nežnosti in doslednosti. Treba je vzgojiti osnovna pravila že v mladosti in mu pomagati razumeti njegovo mesto v družini. Pes, ki je dobro uveljavljen, je uravnotežen in poslušen.

Aljaški malamut je pasma, ki je še vedno redko razširjena izven svojega izvornega okolja. Iskanje mladiča je lahko zapleteno, še posebej, ker so legla pogosto majhna.

Razmnoževanje malamuta naj pustijo strokovnjakom vzrediteljem, ki bodo znali izbrati najboljše pse za ohranjanje pasemskih lastnosti. Mladiči se skotijo po približno 60 dneh brejosti. Leglo običajno šteje od 4 do 8 mladičev.

Malamuti mladiči se odstavijo pri približno 2 mesecih starosti in lahko gredo v nove domove po dopolnjenih 3 mesecih, ko prejmejo prva cepljenja. Pomembno je izbrati resno vzrejo, ki zagotavlja zdravje in socializacijo mladičev.

Cena mladička aljaškega malamuta, registriranega pri LOF (Livre des Origines Français), se giblje okrog 1.000 do 1.500 evrov. Cena odraža redkost pasme in stroške vzdrževanja vzrejnih živali.

Za posvojitev odraslega malamuta se je možno obrniti na društva za zaščito živali in zavetišča. Ti psi so pogosto opuščeni s strani lastnikov, ki niso znali zadovoljiti njihovih specifičnih potreb. Z malo potrpljenja in ljubezni lahko postanejo čudoviti spremljevalci.

Preden sprejmete aljaškega malamuta, je pomembno temeljito premisliti o prednostih in slabostih. Ta pasma ni primerna za vsakogar in zahteva dolgotrajno zavezanost. Pes lahko živi do 12 let, zato morate biti pripravljeni na dolgoročno zavezanost.

Posvojitev aljaškega malamuta je čudovita avantura za ljubitelje psov za vleko sani. Z zvrhano mero potrpežljivosti, nežnosti in odločnosti boste stkali edinstven odnos s to izjemno živaljo.

Zapomnite si! Aljaški malamut je izjemen pes za vleko sani, ki združuje moč, vzdržljivost in nežno naravo. S svojim impozantnim videzom in močnim temperamentom ne pusti nikogar ravnodušnega. Izvira iz ledenih prostranstev Aljaske in si je ustvaril sloves neumornega delavca in zvestega spremljevalca med nomadskimi plemeni. Še danes izstopa na vlečnih športih in dolgih pohodih v naravi. Toda aljaški malamut je tudi ljubeč družinski pes, ki uživa v trenutkih zbliževanja s svojimi lastniki. Je potrpežljiv z otroki in družaben s svojimi pasjimi sorodniki ter se enostavno vključi v človeško ali pasjo trop. Da bi se v celoti razcvetel, aljaški malamut potrebuje prostor, vadbo in vsakodnevno pozornost. Ni primeren za sedeče ali malo izkušene lastnike, ki jih lahko njegova prekipevajoča energija premaga. Če ste pripravljeni na izziv in lahko svojemu spremljevalcu nudite vso ljubezen in aktivnost, ki jo potrebuje, je morda aljaški malamut prav pes za vas. Nekega je zagotovo: z njim vam zagotovo ne bo dolgčas!

Aljaški malamut in sibirski husky sta dve različni pasmi psov za vleko sani, ki imata nekatere skupne fizične in vedenjske lastnosti. Malamut je večji in težji od huskyja, z masivnejšim ogrodjem in debelejšo dlako. Dlaka malamuta je lahko različnih barv, medtem ko ima husky vedno dvobarvno dlako z modrimi ali dvobarvnimi očmi.

Glede narave je malamut bolj umirjen in neodvisen kot husky, ki je bolj igriv in ekstrovertiran. Malamut je tudi manj hiter, a bolj vzdržljiv kot njegov sibirski sorodnik. Obe pasmi potrebujeta intenzivno in redno telesno aktivnost za uravnoteženo življenje.

Za iskanje vzreditelja aljaških malamutov se lahko obrnete na francosko klubska združenja (AMCF) ali na spletno stran centralne kinološke družbe. Resni vzreditelji so običajno člani kluba in spoštujejo etični kodeks pasme.

Lahko pa se obrnete tudi na specializirane male oglase ali forume ljubiteljev, vendar bodite pozorni na pogoje vzreje in zdravje mladičev.

Ni odveč obiskati več vzrej in postavljati vsa vprašanja, preden se zavežete. Dobri vzreditelj mora biti odprt glede svojih praks in vam zagotoviti vse potrebne dokumente (rodovnik, veterinarsko potrdilo, prodajno pogodbo).

Cena aljaškega malamuta je odvisna od več dejavnikov, kot so njegov spol, poreklo, skladnost s standardom in sloves vzreje. Povprečno lahko pričakujete, da boste za mladička, registriranega pri LOF, s rodovnikom in sanitarne garancije, odšteli med 1.000 in 1.500 evrov.

Resen vzreditelj ima velike stroške za zagotavljanje zdravja in socializacije svojih legel, kar se nujno odraža tudi v ceni mladičev.

Poleg tega ne pozabite načrtovati proračuna za osnovno opremo (hrano, igrače, ležišča) in veterinarske stroške (cepljenja, črvi, sterilizacijo). Pes je drag v vzdrževanju, še posebej velik pes, kot je malamut.