Pes s sladkorno boleznijo: Vzroki, Simptomi in Zdravljenje

Razlikujemo med dvema glavnima "družinama" sladkorne bolezni:

• nefrogeni diabetes insipidus, bolj redek, ki izvira iz hormonskih motenj;
• in sladkorna bolezen, mnogo bolj pogosta, ki je posledica nenormalnega izločanja insulina s strani trebušne slinavke in povzroča motnje v ravnovesju krvnega sladkorja psa (hipoglikemija ali hiperglikemija).

Sladkorna bolezen se nadalje deli na tri "kategorije".

• Juvenilni diabetes ali diabetes tipa I: kot že ime pove, ta prizadene predvsem mladiče in je pogosto genetskega izvora.
• Mastični diabetes ali diabetes tipa II: redkejši, ustreza povečanju  ravni insulina v krvi psa. 
• Astenični diabetes ali diabetes tipa III: gre navadno za razvoj  diabetesa tipa II. Izčrpane, celice, ki izločajo insulin, ne delujejo več in raven insulina pade.

V mnogih primerih sladkorna bolezen pri psih nastopi zaradi:

• okvare imunskega sistema;
• vnetja trebušne slinavke (pankreatitisa);
•  motenj ali uničenja trebušnoslinavčnih celic.

Prvi simptomi sladkorne bolezni so težko zaznavni, saj pes običajno ne kaže, da trpi. Na tej stopnji so štirje tipični znaki bolezni:

• pogostejša žeja;
• pogostejše uriniranje;
• povečan občutek lakote;
• bistveno hujšanje.

Če je bolezen v naprednejši fazi, so lahko drugi simptomi, ki opozarjajo lastnike:

• utrujenost in pomanjkanje energije;
• visok krvni tlak;
• kožne infekcije;
• urinarne infekcije in ledvične težave;
• težave z očmi (katarakta);
• lepljiv urin, ki kaže na visoko raven sladkorja.

Govorimo o "zapleteni" sladkorni bolezni, ko ta doseže zelo napredovano fazo, kar lahko privede do kome ali celo ogrozi življenje vašega psa. Naslednji simptomi zahtevajo takojšnjo intervencijo:

• depresivno stanje;
• dehidracija;
• težave z dihanjem;
• izguba apetita;
•  bruhanje.

Samo veterinar lahko potrdi pravilno diagnozo. Da bi potrdil prisotnost sladkorne bolezni pri psu, bo predpisal različne preiskave, kot so:

• urinski test, da oceni količino glukoze in odkrije morebitno urinarno infekcijo;
• abdominalni ultrazvok, za oceno zdravja pankreasa;
• merjenje pankreasnih encimov, za odkrivanje morebitne pankreatitisa;
• krvni test, za ugotavljanje ravni sladkorja v krvi.

V nekaterih primerih vam bo veterinar naročil, da nadzirate glikemijo vašega psa s sladkorno boleznijo. Za to boste morali uporabiti instrument imenovan glukometer. Ta deluje na podlagi vzorca krvi, ki ga vzamete iz ušesne mečice. Sledite tem nasvetom, da bo postopek potekal čim bolje:

• ogrejte uho vašega psa z rokami;
• razkrijte notranjost ušesa in pokažite veno ob robu;
• prebodite veno z napravo, dokler se ne pojavi majhna kapljica krvi;
•  na kapljico krvi pritrdite predvideno mesto na glukometru za analizo (zvočni signal vas bo običajno opozoril, kdaj lahko napravo odstranite);
•  sterilno gazo pritisnite na uho, da ustavite krvavitev.

Odmerek insulina pride v obliki igel za enkratno uporabo. Te je treba vedno hraniti v hladilniku. Nato jih injicirajte pod kožo: to se lahko zdi zastrašujoče na prvi pogled, vendar bodite mirni! To je popolnoma neboleča injekcija za vašega psa. Če ste negotovi, kako nadaljevati, sledite tem nasvetom:

• nežno pomešajte inzulin z večkratnim obračanjem viale;
•  vstavite iglo in potegnite bat injekcijske brizge, da vzamete potreben odmerek;
• s prstnim pleskanjem po šprici sprostite zračni mehurček na koncu;
• s palcem in kazalcem nežno stisnite kožo na prsnem košu vašega psa;
• iglo vstavite na dno "bucke", ki nastane, in bat pritisnite do konca; 
• prepričajte se, da z vsako novo brizgo injicirate na različne dele prsnega koša.

Insulinsko zdravljenje psi običajno dobro prenašajo — čeprav je nadzor vedno potreben, kot pri vseh zdravljenjih. Sčasoma se lahko pojavijo različni stranski učinki. Obvestite svojega veterinarja, če vaš pes po injekcijah kaže naslednje simptome:

• nenavadno depresivno ali utrujeno stanje;
• omotica ali nestabilna hoja;
• togost ali krči.