Kako poteka levitev pri plazilcih?
Koža plazilca ima posebno pomembne funkcije: ščiti ga pred zunanjimi napadi, obrabo, dehidracijo in UV žarki, ima vlogo v družbenem vedenju, omogoča sintezo vitamina D... Levitev je del procesa obnavljanja te kože. Med levitvijo plazilec obnovi svojo površinsko plast: epidermis.
Različne vrste levitve
Levitev poteka na različne načine, odvisno od vrste plazilca. Sauriji (kuščarji) izgubijo staro kožo v velikih ploščah, katere lahko pojedo in tako pridobijo aminokisline, ki jih vsebujejo. Ophidiji (kače) levijo v enem kosu, medtem ko cheloniji (želve) levijo zelo diskretno, tako da izgubijo majhne koščke kože občasno
Proces levitve
Epidermis plazilcev je sestavljen iz treh plasti keratina (zelo odporna beljakovina), ki jih izloča germinativna plast. Najzunanja plast keratina (ß-keratin) je tudi najtanjša in najodpornejša, medtem ko je najnotranjija plast (α-keratin) zelo elastična, kar omogoča gibanje. Pred levitvijo plazilec pod starimi plastmi sintetizira nove plasti keratina. Nato se izločijo encimi, ki ločijo staro "kožo" (imenovano tudi "exuvia") od nove. Celoten ta pripravljalni postopek traja približno dva tedna pri kačah in kuščarjih.
V tem obdobju so kače mirnejše, njihova barva postane dolgočasna in koža motna. Ta motnost zadeva tudi prozorno lusko, ki prekriva njihove oči, kar jim otežuje vid. Tako lažje razumemo, da kača, skoraj slepa, spremeni svoje obnašanje (agresivnost, apatija...). V tem času je priporočljivo, da ne rokujete s kačo, saj bi to lahko povzročilo majhne raztrganine v exuvii, jo razdelilo in preprečilo kači, da bi levila na normalen način, torej v enem kosu. Prihaja nato trenutek, ko se kača dejansko znebi starih plasti epidermisa, kar traja le nekaj minut do največ nekaj ur. Takoj za tem je koža sijoča in barve so žive.
Pomembno: med levitvijo je prepustnost kože povečana. Zato je treba v tem obdobju izogibati kakršnemu koli antiparazitskemu zdravljenju.
Kako pogosto poteka levitev?
Težave z levitvijo so pri kačah lahko hitro opazne (kadar npr. ne levijo v enem kosu). Pri saurijih pa so težave z levitvijo včasih težje prepoznati, saj levijo po delih. Obstajajo različne težave povezane z levitvijo.
1) Dysecdysia
V večini primerov se levitev zablokira. To imenujemo "dysecdysia". Težava je precej pogosta pri kuščarjih in kačah, redkejša pri želvah.
Dysecdysia se kaže kot vztrajanje exuvie na plazilcu (suha, motna, zmuckana koža) ali kot vztrajanje "prae-kornealnih očal" tj. prozorne membrane, ki prekriva roženico in bi se morala skupaj z ostankom exuvie odlepiti. To lahko povzroči dermatitis, srbenje in konjunktivitis. Vendar pa so lahko posledice še hujše, zlasti če ostanki exuvie ostanejo na okončinah, kot so prsti ali osnova repa; lahko ovirajo krvni obtok, povzročijo suho gangreno in vodijo do amputacije. Zato je treba hitro ukrepati.
Obilno pršenje s toplo vodo ali kopel pri 30°C pod nadzorom eno ali dve uri, sledi nežno odstranjevanje koščkov z pinceto, lahko potem pomagajo plazilcu, da se znebi vztrajne exuvie. Redno preverjajte temperaturo vode v kopeli, ki se lahko hitro zniža, zlasti če je posoda plitva. Lahko ga tudi ovijete v toplo in vlažno brisačo. [1]Pri kuščarjih ne pozabite preveriti, da na prstih ne ostanejo delci exuvie. V nasprotnem primeru jih lahko po kopeli odstranite s potiskanjem z vlažno vatirano palčko na primer.
Kornealnih očal je bolje, da se ne dotikate zaradi tveganja poškodbe roženice, če potegnete lusko, ko še ni povsem pripravljena, da se odlepi. Zadovoljite se z njihovim navlaženjem in če vztrajajo, prosite za nasvet vašega veterinarja.
Vzroki za dysecdysie so zelo različni. Najpogosteje je povezana s slabim splošnim zdravstvenim stanjem ali neustreznimi pogoji vzdrževanja.
-okoljski vzroki
Prvi je premajhna vlažnost v terariju, kar povzroči dehidracijo exuvie in nato samega plazilca. Pretemperatura lahko povzroči podobne težave. Nujno je, da je vaš terarij opremljen z vlagomerom in termometrom ter da dnevno preverjate te parametre. Če je vlažnost prenizka, postavite posodo z vodo v terarij, pod grelno svetilko. Vlažnost v terariju lahko pred levitvijo rahlo povečate tudi v preventivne namene. Končno, exuvie lahko ostane, če plazilec nima grobih opor v terariju, ob katerih bi se mogel drgniti (kamni, pesek). Dejansko kače začnejo levitvijo tako, da se drgnejo ob grob predmet, da odlepijo rob exuvie na predelu ustnic, nato pa jo preobrnejo kot prst rokavice.
Ko so okoljski parametri pregledani in če težava vztraja, je potrebno razmisliti o medicinskem vzroku.
-medicinski vzroki
Težave s kožo (dermatitis) povezane z bakterijami ali glivicami lahko motijo levitvijo kot tudi akarine. Slednji so zelo pogosti pri plazilcih, divjih in v ujetništvu. Pri ofidijih gre predvsem za Ophyonyssus natricis, zelo gibljiv parazit rdeče in črne barve, dolg približno 1 milimeter [2]. Uporaba antiparazitskih sredstev med levitvami omogoča, da se jih znebite. Za nasvet se obrnite na vašega veterinarja.
Tudi opekline ali brazgotine lahko tvorijo adhezivna območja in zadržujejo exuvie.
Končno pomanjkanje beljakovin ali vitaminov (predvsem vitamina A) zaradi podhranjenosti ali neprimernega prehranskega režima spodbuja dysecdysie, saj plazilec nima potrebne energije za pravilno levitvijo.
2) Prekomerne levitve
Bolj redko gre za problem prekomernih levitev. V tem primeru so levitve izjemno pogoste, npr. vsakih 15 dni za kačo. Včasih se zgodi, da kača preneha jesti. Levitev nadzorujejo ščitnični hormoni. Pomanjkanje ritma svetlobe in teme (spremembe svetlosti in temperature, ki posnemajo dnevno/nočno izmenjavo) lahko spodbuja pojav hipertriroidizma. Nato opazimo prekomerne levitve pri kačah z vztrajanjem kornealnih očal.
Prognostika je nato precej mračna. Ni resnično učinkovitega zdravljenja, edina rešitev je vzpostavitev ciklične spremembe svetlobe in temperature.
Druge vzroki za prefrekventne levitve so okoljski: gre za previsoke temperature in vlažnost.
Pauline Denoeux
[1] SAINT-RAYMOND MOYNAT D., Kožne bolezni pri plazilcih, Doktorska disertacija za pridobitev naziva doktorja veterinarske medicine, Alfort 2008, 148p.
[2]MORAILLON R. in sod., Terapevtski slovar veterinarske medicine za pse, mačke in NAC, 7o izdaja, Elsevier Masson 2010, 909p.
