Homeopatija v veterinarski medicini: ali deluje?

 Homeopatija je medicina, ki se imenuje "individualna medicina": ne zdravi bolezni, ampak posameznika v celoti. Homeopat upošteva t.i. "podlago" posameznika: njegovo konstitucijo, kar pomeni tisto, kar je pridobljeno, in kar je del njegovega genotipa; ter njegovo diatezo, ki označuje pridobljene oz. načine reakcij posameznika na bolezen. Vse to je združeno pod izrazom "načelo individualizacije".

Homeopatija temelji na izkušnji, da lahko določena substancna pri zdravem človeku povzroči simptome, podobne tistim pri bolnem človeku. To je načelo podobnosti: uporablja se podobna toksična substancna za zdravljenje posameznika. Homeopatija se mora razlikovati od alopatske medicine, ki temelji na načelu nasprotij.

Zadnje načelo je načelo neskončne zmanjšanosti: homeopatske substance je treba uporabljati v zelo majhnih količinah in jih zato je treba redčiti, da se izognejo toksičnim učinkom.

 Homeopatska zdravila so:

• - mineralnega izvora: metaloidi (Sulfur- žveplo), kovine (Argentum metallicum- srebro, Aurum- zlato), soli, mineralne ali organske kisline… Delujejo trajnostno in se zato uporabljajo predvsem za kronične bolezni.
• - rastlinskega izvora: glive (Agaricus- mušnica), praproti (Lycopodium- vlak), zlatice (Aconit), kobulnice (Conium- navadna čemaža), sestavljene (Arnica- gorska arnika). Imajo manj globok in trajen učinek in se zato uporabljajo v akutnih primerih.
• - živalskega izvora: strupi plazilcev (Lachesis), insekti (Apis mellifica- čebelji strup), mehkužci (Sepia- sipina črnila), spužve (Spongia), sesalci (Lac caninum- pseče mleko). Te substance se uporabljajo za zdravljenje živčnih ali kardiovaskularnih bolezni.
• - nosode ali bioterapija: proizvajajo se iz neaktiviranih in zato ne patogenih produktnih patoloških snovi: Psorinum (mešiček šuge), Tuberculinum (tuberkulinski Koch), Medhorrinum (gonorejski gnoj), Luesinum (serum sifilitičnega šanka). Predpisani so, ko po prvem zdravljenju ne opazimo izboljšanja.

 Priprava zdravil obsega:

-          postopne redčitve (centesimalne: CH ali decimalne: DH), ki omogočajo razredčenje substance;

-          pretresanje molekul raztopine (ali dinamizacijo) s potresanjem ali trituracijo.

Opomba:

 Principi ali pojmi homeopatije danes niso eksperimentalno potrjeni glede na trenutne znanstvene kriterije. Učinkovitost homeopatije ni znanstveno dokazana in raziskave so še vedno predmet debate. Kljub temu je praksa človeške homeopatije zelo priljubljena v Franciji: več kot 35 % prebivalstva uporablja to tako imenovano "nekonvencionalno medicino". Tudi živali niso izjema, čeprav ni objavljenih zanesljivih številk. Kako poteka homeopatsko veterinarsko posvetovanje? Kakšne so lahko koristi takega zdravljenja? Ali obstajajo tveganja za žival?

Homeopatsko veterinarsko posvetovanje

Homeopatsko veterinarsko posvetovanje se ne razlikuje od homeopatskega posvetovanja pri ljudeh. Zvrstijo se več korakov:

-          Opazovanje psihičnega stanja in vedenja živali

-          Karakterizacija pojavnosti simptomov (kdaj, kako, …)

-          Iskanje etiologije (psihični, klimatski, travmatski, prehranski dejavniki...)

-          Opazovanje subjektivnih splošnih fizičnih znakov (utrujenost, senzorične motnje, bolečina, odpor do hrane, motnje spanja...)

-          Opazovanje lokoregionalnih znakov (lezijske spremembe...)

Vsi ti simptomi so hierarhično razporejeni za določitev diagnoze in homeopatskega zdravila. Pri psih in mačkah se v homeopatiji kot farmacevtske oblike uporabljajo predvsem granule in kapljice, redkeje injekcije. Uporablja se enaka doza kot v humani medicini. Veterinar izda recept, ki ne sme biti obnovljen več kot dva meseca: če je zdravilo primerno, bi morali simptomi hitro izginiti. V nasprotnem primeru se recept ponovno oceni.

Homeopatija se posebej uporablja na področjih dermatologije (alopecija, ekcem...), travmatologije (šepavost), nevrologije (epilepsija), reprodukcije, urologije, respiratornih in prebavnih težav itd., kjer so rezultati včasih izredni.

 Prednosti in omejitve veterinarske homeopatije

-  Stroški: tako v medicini hišnih ljubljenčkov kot v medicini rejnih živali homeopatija stane veliko manj kot konvencionalna medicina. Poročajo celo o do 90 % prihrankih!

-  Enostavnost dajanja: ta vidik je pomemben za naše hišne ljubljenčke, še posebej za mačke, ki se pogosto upirajo jemanju velikih tabletk, ki niso privlačne.

-  Terapevtski učinki: Do danes nobena znanstvena študija, ki izpolnjuje trenutne standarde, ne dokazuje terapevtske učinkovitosti homeopatskih zdravljenj. Vendar številni veterinarji in lastniki živali poročajo o primerih zdravljenja, včasih celo spektakularnega, po homeopatskem zdravljenju. Psihosomatski placebo učinek ni predmet sumov, za razliko od humanega zdravstva.

- Ni strupenosti: Do danes ni poročil o stranskih učinkih. Poleg tega je običajno čas zdravljenja kratek. Vendar mora biti zdravljenje izbrano in prilagojeno s strani vašega veterinarja. Čeprav so homeopatska zdravila brez recepta na voljo v lekarnah ali pri vašem veterinarju, vam svetujemo, da nikoli ne dajete homeopatskega zdravljenja svoji živali, preden se posvetujete z vašim veterinarjem!

-  Alternativa konvencionalni medicini v biološkem kmetijstvu: ker je zakonodaja o uporabi konvencionalnih zdravil v biološkem kmetijstvu vedno strožja, se "eko" rejci vedno bolj obrnejo k alternativnim medicinam, med katerimi je homeopatija najbolj uporabljana.

Vendar pa v določenih okoliščinah homeopatijo ni možno uporabljati samostojno. To je na primer primer pri obsežnih kirurških posegih, pri parazitozah, pri genetskih ali avtoimunskih boleznih. Homeopatija ne dela čudežev in ne sme nadomestiti konvencionalne medicine. Uporabljena mora biti kot dopolnilo do tako imenovanih "klasičnih" praks, ampak tudi kot dopolnilo drugim alternativnim medicinam, kot so fitoterapija ali akupunktura, ki prav tako postajajo vse bolj priljubljene v veterinarski medicini. "Ne gre za nasprotovanje ene oblike medicine drugi, ampak za razumevanje omejitev vsake posamezne, da jih lahko bolje uporabimo ali kombiniramo, če je to potrebno", pravi Dr. Littner, dipl. vet. homeopat iz Nacionalne veterinarske šole v Alfortu.

 Dobro je vedeti:

Veterinarji ne dobijo posebnega diplome, ki bi jim dajala specializacijo za homeopata. Vendar so nekateri veterinarji sledili nadaljnjim izobraževanjem in vsakodnevno prakticirajo homeopatijo. Tu so nekateri naslovi:

Prav tako si oglejte spletno stran Mednarodnega združenja veterinarskih homeopatov: https://www.iavh.org/

Viri:

Vandewalle C., L'homeopthie et ses principes en médecine vétérinaire, aplikacije v pseči veterinarski praksi, Teza za pridobitev državnega diplome veterinarja, Alfort, 2003, 178 strani